Pismo podjetnici

Piše: Maja Križnar, micna-cvetlicna.si

Draga podjetnica,

pišem ti pismo, ker sem tudi sama del podjetniške zgodbe. Sem še začetnica, a verjamem, da sem na pravi poti do izpolnitve svojega srčnega poslanstva.

Moja pot morda ni tista čisto tipično podjetniška, kjer bi bilo vse skupaj usmerjeno v strogi biznis, ampak jo sama dojemam kot bolj mehko različico, ki pa je pospremljena z ogromno mero vere in hvaležnosti. Zadnje leto sem šla skozi mnoge preizkušnje, ki so me pripeljale na pot, kjer sem danes.

Trenutno sem v Londonu, kjer si osnovni denar služim z varstvom dveh čudovitih otrok. V Sloveniji pa imam odprto podjetje in verjetno se bo, katera izmed vas vprašala, kaj mi je, da sem se podala varovat otroke, namesto da bi doma trdo delala za promocijo svojega podjetja in knjige, ki je trenutno zame najbolj »vroča roba«.

Hmmm, kaj pa, če je to vse skupaj le del moje podjetniške poti, kaj pa, če sem morala iti, da se spoznam v celoti in da testiram svoje meje in zmožnosti. Kaj pa, če sem morala iti, da sem se končno znebila strahu pred angleškim jezikom. Kaj pa, če je moj naslednji korak pisanje v angleščini?? Nikoli si nisem mislila, da je kaj takega možno, a v preteklih dneh sem pripravila spletni dnevnik, ki se bo kmalu začel polniti. Priskrbela sem si program, ki popravlja jezikovne napake v angleščini, ravno sedaj, pa sem v procesu ponavljanja angleške slovnice. Internet danes ponuja mnogo možnosti za učenje in nekaj sem jih izkoristila tudi sama.

Se sliši zanimivo? Da, meni tudi, toliko idej sem dobila v zadnjih nekaj dneh in to po tem, ko sem izvedela, da sem nekaj časa prosta, ker je šla družina pri kateri delam, na dopust. Ob novici sem se malo prestrašila, saj je to pomenilo, da sem v tem obdobju brez redno plačanega dela, ampak mi je tokrat uspelo obdržati glavo nad gladino, pomiriti samo sebe in potem so ideje kar začele kapljati. Tako zelo sem si hvaležna. No pa tudi mojim pomočnikom tam gor v nebesih. :)

Volja v meni je po začetnem šoku in domotožju, zaradi selitve v tujo deželo, vedno večja. Vse bolj se čutim povezano s svojimi besedami, ki jih želim deliti s svetom in vedno bolj sem odločena, da želim delovati, kot »freelancer« kot temu pravijo tukaj. V šoli nisem bila nikoli prav posebno blesteča v pisanju, še manj pa v znanju angleškega jezika, a danes sem nad novima izzivoma navdušena.

V preteklih dneh sem sama pripravila tekst za letak, ki ga bom uporabila tukaj, pripravila pa sem tudi orodja za pisanje bloga v angleščini ter dopolnila svojo spletno stran z angleškimi podstranmi, ki bodo zadostovale za začetek. In veste kaj, odločila sem se, da gre v prevod tudi moja prva knjiga z naslovom Izgubila sem tebe, a našla sem sebe. Tako bom imela tudi svojo prvo e-knjigo oz. prvi produkt v angleškem jeziku. Joj, kako se veselim. :)

Nekaterim se bo to zdelo mala malica, a zame je bila velika. Zame je bilo vse tole velika sprememba, za katero pa še ne vem v celoti, kaj točno mi bo prinesla. Vse skupaj se mi odkriva korak za korakom in samozavest ter zaupanje rasteta iz dneva v dan. Še vedno imam na jedilniku vsaj pol ure meditacije na dan, pa tudi več, če je treba. Vse bolj pa se zavedam dejstva, da je vse plod moje izbire in mojih odločitev. Slednje sem do sedaj vedela le v teoriji, sedaj pa poskušam to tudi živeti. Včasih mi gre bolje, včasih slabše od rok, a vedno sem predana dejstvu, da si želim biti vsak dan boljša, kot sem bila včeraj.

Kam torej plujem, še ne vem čisto točno, sem pa zajadrala v nove vode, ki so včasih mirne in prijazne, včasih pa tudi razburkane in nekoliko grobe. A vse je del procesa. Vse je del mene in vse me krepi in uči. Zato draga moja so-podjetnica. Ne, ni se mi zmešalo, le grem po svoji poti naprej, tako kot vem in znam v danem trenutku.

Zgodilo se mi je, da sem s strani ene izmed mentoric na podjetniškem usposabljanju doživela posmeh, a takrat se nisem dala. Nisem se pustila zmesti, tako kot se nisem v osnovni šoli, ko mi je bila s strani šolske psihologinje, odsvetovana gimnazija. No, naredila sem jo, pa še kaj drugega tudi, zato vem, da mi lahko uspe tudi na podjetniški poti. Svojo pot gradim v dobri veri, zaupanju in poskušam jo narediti lahkotno in prijetno. Uživam že na poti, saj se cilj lahko vedno spremeni, ali pa ga na koncu sploh ni. Nikoli ne moremo vedeti, kaj nas čaka. No, lahko razvijemo svoje jasnovidne sposobnosti, a to ni tiso, kar sem želela z zgornjimi vrsticami povedati. :)

Poskusi kdaj tudi ti, draga so-podjetnica, prijateljica. Naredi kaj čudaškega in se ne obremenjuj s posledicami. Naredi kaj takega, kar imaš zares rada in za trenutek pozabi na številke. Morda pa boš ravno takrat dobila svojo najboljšo idejo do sedaj. Pozabi na to, kaj si o tebi in tvojem delu mislijo drugi in pozabi na vse dobronamerne nasvete, ki si jih deležna. Sledi sebi in ideji. Samo ti veš, katera pot je zate prava in samo ti si odgovorna zanjo.

Ne bom ti pridigala o podjetništvu, saj verjetno o tem veš več kakor jaz, lahko pa me pocukaš za rokav in vprašaš kaj o meni. Z veseljem bom s teboj delila svoja spoznanja in nikoli ne veš, morda pa ti bo kakšno od njih kdaj prišlo prav.

Pa lep pozdrav iz Londona, kjer je zadnje dni precej hladno, deževno in vetrovno, kar pomeni, da je vreme idealno za pisanje pisem takih, kot je tole, ali pa za kakšen nov članek ali morda naslednjo knjigo.

Srečno. :)


maja kriznar, micnacvetlicnaMaja Križnar – MičnaCvetlična, avtorica knjige Izgubila sem tebe, a našla sem sebe, certificirana vaditeljica meditacije, angelska terapevtka in diplomirana agronomka. Več o meni in mojem delu pa najdeš na spletni strani na naslednji povezavi: micna-cvetlicna.si